Evropski parlament podprl ERA akt

Evropski raziskovalni prostor (ERA) je bil prvotno ustanovljen za združevanje znanstvenih virov držav EU in spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami čez meje. Njegov širši cilj je povečati globalno konkurenčnost Evrope z omogočanjem prostega pretoka raziskovalcev, znanja in tehnologije med državami.

Predlog, da se sprejme posebni ERA akt, je še posebej pomemben za raziskovalce. Namenjen bi bil zmanjšanju pravnih in upravnih ovir, ki omejujejo dostop do znanja, podatkov in raziskovalnih gradiv, s čimer bi se olajšalo sodelovanje med univerzami, knjižnicami, raziskovalnimi organizacijami in industrijo. To bi lahko raziskovalcem pomagalo pri učinkovitejšem čezmejnem delu in pospešilo inovacije. Predlog ERA akta, ki ga je vložila poslanka EP Eszter Lakos, poziva k zmanjšanju ovir med nekomercialnim in komercialnim raziskovanjem, močnejšemu sodelovanju med akademskim svetom in industrijo ter širši izmenjavi znanja.

Eden od pomembnih vidikov ERA akta je, da bi lahko postal prvi pravni akt EU, osredotočen posebej na same raziskave, ne pa na programe financiranja ali raziskovalno infrastrukturo. Stephen Wyber, direktor za politiko in zagovorništvo pri Mednarodni federaciji knjižničnih združenj in ustanov (IFLA), je poudaril pomen pobude že na ERA KR21 konferenci Slovenija 2024, ki jo je soorganiziral ODIPI. Opozoril je, da ima ERA akt velik potencial, da postane pomemben zakonodajni akt, saj predstavlja enega prvih resnih poskusov vzpostavitve celovitega pravnega okvira, namenjenega raziskavam v Evropi. Tudi Sergej Možina, svetovalec za raziskave na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji Bruselj in nekdanji sopredsednik ERA Forum, je na konferenci izpostavil potencial ERA akta, ki bi na ravni EU zagotovil usklajen in skupen napredek na področju znanosti. Posebej je opozoril, da je Slovenija med zasedanjem Sveta za konkurenčnost (ang. the Competitiveness Council) leta 2024  pozvala k temu, da se izkoristi priložnost, ki jo ponuja ERA akt, za vzpostavitev specializiranega zakonodajnega okvira za raziskovalce. Tak okvir bi omogočil prosto kroženje znanja, rezultatov raziskav ter tehnologij po vsej Evropi.

Na ERA KR21 Conference 2025 je o pomenu ERA akta govorila Magda De Carli, namestnica direktorja za Evropski raziskovalni prostor in inovacijsko politiko v Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji ter vodja enote “Evropski semester in obveščevalne podatke o državah”. Pričakuje se, da bo Evropska komisija svoj zakonodajni predlog predstavila že letos.

Če bo dovolj ambiciozen, bi lahko ERA akt igral pomembno vlogo pri krepitvi evropskega raziskovalnega ekosistema in omogočanju bolj svobodnega kroženja znanja po vsej Evropi, kar menijo tudi pri združenju Communia in programu KR21.