Generativna AI in avtorske pravice: Prvi sodni primer v Evropi
Okrožno sodišče v Hamburgu je v zadevi Kneschke proti LAION e.V. odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic fotografa Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije zajeta v izjemo za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za namene znanstvenega raziskovanja.
Hamburško sodišče je odločilo, da LAION ni kršil avtorskih pravic Kneschkeja, saj je bila uporaba njegove fotografije dovoljena na podlagi izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje (angl. Text and Data Mining, TDM) za namene znanstvenega raziskovanja, kot jo ureja nemški avtorsko-pravni zakon. Določba, ki ureja to izjemo, je bila v nemški Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (nem. Urheberrechtsgesetz, UrhG) vnešena v skladu z določbami 3. člena Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (t. i. DSM direktiva).
To je prvi primer sodne presoje pravne podlage za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki jo je Evropska unija uvedla z DSM direktivo. Predstavlja pravno podlago za zbiranje velepodatkov za modele UI in lahko predstavlja tudi pravno podlago za učenje modelov UI. Poleg pozitivnega izida za LAION, ta primer predstavlja zanimiv mejnik za vse, ki jih zanima transparentnost podatkovnih baz (angl. data sets).
Sodba nedvomno potrjuje, da se izjemi za besedilno in podatkovno rudarjenje, uvedeni z DSM direktivo leta 2019, nanašata tudi na uporabo avtorsko-pravno varovanih del v zvezi z generativnimi modeli UI. Primer je izpostavil pomembno vlogo, ki jo imajo lahko nepridobitne organizacije pri omogočanju javnega dostopa do podatkovnih baz, saj je LAION-u priznal status raziskovalne organizacije. To je bistvenega pomena za zagotavljanje transparentnosti podatkov, ki se uporabljajo pri učenju in gradnji modelov UI.
Več o tem si lahko preberete v članku Marka Bauerja in dr. Maje Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., z naslovom »Generativna UI in avtorske pravice«, objavljenem v reviji Pravna praksa, št. 42–43/2024.
»Zavračam vse morebitne obrambe. Nobena ne vzdrži vode,« je razsodil sodnik v t. i. skrajšani sodbi (angl. summary judgment), zoper katero (zaenkrat) še ni možna pritožba, dokler ne bo odločeno o vseh zahtevkih. Razvijalci generativne umetne inteligence (AI), ki svoje modele trenirajo na tujih vsebinah, se v Združenih državah Amerike (ZDA) sklicujejo na doktrino »poštene uporabe« (angl. fair use) in trdijo, da s tem ne kršijo avtorskih pravic. Vendar startup družbi Ross Intelligence ni uspelo prepričati sodišča v Delawaru, da uporaba vsebin iz pravno-raziskovalne platforme Westlaw – ki je del konglomerata Thomson Reuters – pomeni pošteno uporabo in ne krši avtorskih pravic.
V članku Jurija Kristana za časopis Delo, ki je izšel 24. februarja 2025 v rubriki Infoteh, je dr. Maja Bogataj Jančič poudarila pomen nove evropske zakonodajne usmeritve. Kot je izpostavila, Evropska komisija »prvič v zgodovini napoveduje, da bo sprejela zakonodajo, European Research Area Act (t. i. ERA Act), ki bo nekatere probleme naslavljala z vidika raziskovalcev, tako da raziskovanje ne bo le opazovalec«.
Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) je na 7. seji Skupščine, ki je potekala 31. januarja 2025 v hibridni obliki na Univerzi v Ljubljani in prek Zooma, ustanovila novo Strokovno telo za pravna vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami in ravnanjem s podatki. Za vodjo tega Strokovnega telesa je bila imenovana dr. Maja Bogataj Jančič (ODIPI), ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razumevanju in razvoju pravnih okvirjev odprte znanosti v Sloveniji.
Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) je na 7. seji Skupščine, ki je potekala 31. januarja 2025 v hibridni obliki na Univerzi v Ljubljani in prek Zooma, imenovala nov Strokovni svet SSOZ. Kot članica novega Strokovnega sveta SSOZ je bila imenovana tudi dr. Maja Bogataj Jančič (ODIPI), ki s svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju odprte znanosti v Sloveniji.