AI v družbi in medicini

Za sklepno dejanje srečanja je bila organizirana okrogla miza z naslovom “Umetna inteligenca? Na pomoč!!! Ali morda vendarle…v pomoč?, na kateri je sodelovala dr. Maja Bogataj Jančič. Na dogodku, na ketrem je sodeloval tudi Marko Groblenik, IJS in jo je povezoval Igor E. Bergant, izpostavila prednosti umetne inteligence in opozorila na nevarnosti. Še zlasti na področju radiologije in diagnostike je lahko umetna inteligenca v veliko pomoč. Že leta 2016 je npr. potekala raziskovalni projekt v sodelovanju UKC in Fakultete za elektrontehniko Analiza medicinskih slik s strojnim učenjem za napovedovanje poteka možganske bolezni in učinkovitosti zdravljenja. Na  strani UKC je projekt vodila prof. dr. Katarina Šurlan Popovič, na strani EF pa prof. dr. Franjo Pernuš in izr. prof. dr. Žiga Špiclin. Umetna inteligenca je lahko izredno močno orodje in je lahko v veliko pomoč zdravnikom zlasti pri postavljanju diagnoze in določanju primernega zdravljenja. K temu stremi tudi slovenski projekt TELEKAP, ki bo lahko povečal učinkovitost nevrologov in radiologov na področju zdravljenja kapi. Prof. dr. Katarina Šurlan Popović, ki je bila prisotna v dvorani, je posebej izpostavila, da je ameriška študija in praksa pokazala, da se s pomočjo umetne inteligence lahko v postopkih zdravljenja, pri katerem so ključne prve ure, prihrani do 2 uri časa, kar je dobesedno vprašanje življenja in smrti.

Dr. Maja Bogataj Jančič je izpostavila, pomembnost upravljanja podatkov v procesih, ko se tvori umetna inteligenca in upoštevanje pravnih pravil in etičnih smernic. Ključno je, da se raziskovalci in strokovnjaki, ki tvorijo umetno inteligenco, kar je letelo tudi na sonastopajočega na okrogli mizi Marka Grobelnika, ki je pomemben strokovnjak s tega področja v Sloveniji, (bolje) zavedajo pomembnosti pravnih in etičnih omejitev že v začetnih procesih tvorjenja umetne inteligence. Gre zlasti za vprašanja varstva zasebnosti, pravila etičnosti raziskovanje in v podebnih primerih (manj v medicini) tudi vprašanja avtorskih pravic. Izpostavila je tudi, da je prav zaradi zanemarjanja teh vprašanj lahko razvoj umetne inteligence ogrožen. Za primer je izpostavila ChatGTP, ki je bil vržen na trg v fazi, kjer deluje še precej slabo, ampak ponujem kot produkt za množično uporabo. Izpostavila je pomembno tožbo New York Timesa proti OpenAI in kritično opozorila, da zaradi pristopa OpenAi k tem vprašanjem, zdaj lahko pride do situacije, kjer bo OpenAI tožbo izgubil, kot posledico pa bo pogoltna industrija zabave kontrolirala tvorjenje umetne inteligence na vseh področjih, tudi tako koristnih kot je medicina. Izpostavila je, da je področje v EU urejeno drugače in razlikuje primere, ko gre za raziskovanje in primere, ko gre za komercialno AI.