Enrico Letta: “Več kot le trg” – Poročilo o enotnem trgu

17. aprila 2024 je Enrico Letta objavil poročilo z naslovom “Več kot le trg“, v katerem se je zavzel za pomembne reforme za okrepitev enotnega trga EU. V poročilu so predlagane ključne spremembe za okrepitev digitalne integracije in pravične trgovine, pri čemer je poudarjen potencial enotnega trga za spodbujanje trajnostne prihodnosti in blaginje za vse državljane EU.

Na podlagi pooblastila Evropske unije je Enrico Letta, nekdanji italijanski premier in zdajšnji predsednik Inštituta Jacques Delors, pripravil poročilo za preoblikovanje prihodnosti enotnega trga EU. Letta poudarja, da enotni trg sicer ostaja temelj evropskega povezovanja in vrednot, vendar spreminjajoča se globalna dinamika zahteva novo strateško vizijo.

Poročilo izpostavlja ključno vlogo enotnega trga za gospodarsko rast, blaginjo in solidarnost znotraj EU, hkrati pa opozarja, da globalne napetosti zahtevajo temeljito strateško prenovo in nove prilagoditve. Poudarek je na vzpostavitvi enotnejšega trga na področju financ, energije in elektronskih komunikacij.

Po naši oceni najpomembnejše za razvoj Evropske unije je predlog Letta, da se ustvari novo, peto svobodo – svobodo prostega prenosa znanja, s poudarkom na raziskavah, inovacijah in izobraževanju, ki so bistvenega pomena za krepitev enotnega trga, da bi zagotovili trajnostno prihodnost in blaginjo za vse državljane EU. Ta nova svoboda si prizadeva izkoristiti “kolektivno inteligenco” po vsej Evropi, ki jo Letta opisuje kot ključno za prihodnjo konkurenčnost in napredek EU. V svojem poročilu predlaga, da bodo za uresničitev te pete svoboščine poleg praktičnih ukrepov, kot sta financiranje in razvoj infrastrukture, potrebne tudi pravne in regulativne spremembe. Njegova argumentacija za to svobodo temelji na spoznanju, da so ključni viri za prihodnjo konkurenčnost in napredek podatki, znanje in spretnosti, ki obstajajo po vsej celini, nenazadnje tudi v raziskovalnih organizacijah.

V zvezi z uvedbo pete svoboščine, kot jo predlaga Letta je tudi Knowledge Rights 21 podala priporočila, ki bi omogočila, da bi peta svoboščina – Svoboda prenosa znanja – postala realnost.

Priporočila KR21 so sledeča:

  1. Modernizacija zakonov, ki urejajo pretok znanja: Uvedba avtorskopravnih izjem, ki bi omogočale raziskovanje in izobraževanje brez trenutnih omejitev med komercialnimi in nekomercialnimi dejavnostmi.
  2. Podpora tehnološkim inovacijam v Evropi in spodbujanje čezmejnih partnerstev z odprtim in fleksibilnim pristopom k avtorskim pravicam: Uvedba bolj odprtih pristopov k avtorskemu pravu, ki bi omogočali večjo svobodo za R&I.
  3. Uvedba pravice dostopa do znanja: Omogočanje svobodnega dostopa do digitalnih virov za raziskovalne organizacije in izobraževalne ustanove.
  4. Zakonska obveza, da je javno financirana raziskava takoj prosto dostopna: Vse javno financirane raziskave bi morale biti prosto dostopne.

Celotno poročilo in analizo lahko preberete tukaj.