Kdo je zmagal na Evroviziji najboljše reforme avtorskega prava? Kako se je odrezala Slovenija?
Communia je junija 2022 začela s tekmovanjem za najboljšo implementacijo Direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM Direktiva). “Eurovision DSM contest” je namenjen sledenju implementacije DSM Direktive v 27 državah članicah EU.
Od sprejema DSM Direktive so pretekla že tri leta. Med tekmovalkami je tudi Slovenija, saj je konec septembra s spremembami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A) končno implementirala DSM Direktivo. Communia s tem projektom ocenjuje kako dobro so države implementirale DSM direktivo v nacionalno zakonodajo in državam članicam podeljuje točke (največje število možnih točk je 12). Slovenija se je precej slabo odrezala in je prejela vsega skupaj 6 točk. Državi z največ točkami sta Nemčija in Švedska, ki sta si prislužili 10 točk, na drugi strani pa 7 držav še vedno zamuja z implementacijo.
Manjše število točk je bilo podeljeno Sloveniji zaradi problematičnega postopka sprejemanja zakonodaje, saj je postopek v parlamentu potekal po nujnem postopku. Pripravljalci zakona so se sklicevali na dejstvo, da se mudi zaradi grožnje s kaznijo, ki naj bi jo izrekla Evropska Komisija, kritiki pa so opozarjali, da gre za izkrivljanje demokratičnega postopka.
Pomembno je izpostaviti izjemo za poučevanje, ki je bila z implementacijo DSM Direktive bistveno poslabšana. Čeprav je zakonodajalcu DSM Direktiva podeljevala možnost, da se izjemo lahko implementiral kot prosto uporabo del v ta namen (to je brez nadomestila), se je namesto tega odločil za obveznost plačila nadomestila in možnost izničenja izjeme v primeru, da so na trgu na voljo licence založnikov. Po novem izjema v delu, ki ureja pouk na daljavo, določa, da je raba del za namene ilustracije pri pouku plačljiva, v primeru, da so na trgu na voljo licence, pa izjeme sploh ni mogoče uporabiti.
Bonus točka pa je bila na drugi strani podeljena Sloveniji zaradi zelo dobre izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki bo opolnomočila raziskovalne in izobraževalne institucije in tudi zato, ker ima Slovenija končno splošno izjemo za znanstveno raziskovanje, čeprav bi jo lahko vpeljala v zakonodajo že z implementacijo Direktive o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi iz leta 2001.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?
V petek, 27. 9. 2024, se je odvil zadnji dan mednarodne konference “Converging Realms: Law, Technology, and Society in the Age of Ethical and Multi-Agent AI” (Konvergentna kraljestva: pravo, tehnologija in družba v dobi etične in večagentne umetne inteligence). V sklopu 4. panela z naslovom Umetna inteligenca+raziskave je sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič.
Danes, 26. 9. 2024, je v okviru projekta SPOZNAJ potekalo specialistično usposabljanje za podatkovne skrbnike v organizaciji Centralne tehniške knjižnice (CTK) Univerze v Ljubljani, na katerem je predavala tudi dr. Maja Bogataj Jančič na temo odprte znanosti in avtorskih pravic.
Konec tega tedna, med 26. 9. in 27. 9. 2024, se bo dr. Maja Bogataj Jančič udeležila mednarodne konference “Converging Realms: Law, Technology, and Society in the Age of Ethical and Multi-Agent AI” (Konvergentna kraljestva: pravo, tehnologija in družba v dobi etične in večagentne umetne inteligence).