Uspeh 43. zasedanja WIPO odbora za avtorske pravice
Na 43. zasedanju Stalnega odbora WIPO za avtorsko in sorodne pravice (v nadaljevanju Stalni odbor) je bil vendarle narejen bistven napredek glede tem, za katere se zavzema tudi koalicija A2K (Access to Knowledge Coalition), katere član je tudi IPI, sestrski inštitut inštituta ODIPI. Letošnje zasedanje je bilo najbolj produktivno zasedanje Stalnega odbora glede vprašanj izjem in omejitev. James Love (Knowledge Ecology International), dolgoletni opazovalec pri WIPO, je izid in vpliv skupnosti javnega interesa opisal kot najmočnejši vse od sklenitve Marakeške pogodbe, ki je prinesla globalne izjeme od avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih, dalje.
Med uspehe zasedanja se štejejo sprejetje Programa glede izjem in omejitev, napredek pri določbi glede izjem in omejitev v osnutku pogodbe o radiodifuziji (the Broadcasting Treaty) in oživitev drugega zasedanja Stalnega odbora. Ta napredek so deloma spodbudile spremembe v zastopstvu Brazilije, Čila, Kolumbije in Argentine ter kontinuirano strokovno znanje in vodstvo znotraj Afriške Skupine.
Izjeme in omejitve: Program (Proposal by the African Group for a Draft Work Program on Exceptions and Limitations)
Stalni odbor je sprejel nov Program glede izjem in omejitev, ki je bil predlagan s strani Afriške Skupine.
Po mnenju A2K koalicije, katere član je tudi IPI, Program Afriške Skupine vzpostavlja trden okvir za nadgradnjo dela v povezavi z avtorskopravnimi izjemami in omejitvami, ki ga je v preteklosti opravil Stalni odbor in tudi za nadaljnjo razpravo glede izjem in omejitev za knjižnice, arhive, izobraževalne in raziskovalne institucije in za omogočanje dostopa invalidnim osebam. Kot je v imenu IPIja izjavila dr. Maja Bogataj Jančič: “Izjeme in omejitve niso orodje za odstranjevanje pridobljenih pravic, ampak nadaljnja pot za oblikovanje uravnoteženega sistema avtorskega prava, ki bo deloval v skupno dobro. Afriški predlog kaže pravo pot naprej”.
Program izpostavlja zadeve, ki jih bo Stalni odbor v prihodnosti obravnaval prednostno, in to so:
- spodbuditi implementacijo izjem, ki omogočajo knjižnicam, arhivom in muzejem, hrambo vključno z uporabo hranjenega gradiva na nacionalni ravni
- spodbuditi implementacijo izjem, ki so namenjene spletnemu okolju, za primer poučevanja, učenja, raziskovanja preko digitalnih in spletnih orodij, in
- pregledati implementacijo Marakeške pogodbe in nasloviti vprašanje, kako zagotoviti, da bodo invalidne osebe bile subjekt podobnega varstva in s tem imele koristi, vključno s koristmi, ki jih prinašajo nove tehnologije.
Na zasedanju je bil predstavljen tudi komplet orodij za hrambo (Toolkit on Preservation), ki je bil s strani predstavnikov knjižnic, arhivov in muzejev pozdravljen, saj ta predstavlja možnost izjeme za hrambo, vključno z bolj odprtimi in prilagodljivimi modeli za nacionalno implementacijo. Ena od prednosti kompleta orodij je, da so ga pripravili zunanji strokovnjaki in tako predstavlja objektivno analizo možnosti. Mednarodno združenje založnikov (International Publishers Association) je orodja na zasedanju sicer ostro kritiziralo, kar pa je najverjetneje pokazatelj njegove uporabnosti za koristnike.
Izjeme in omejitve: the Broadcasting Treaty
Na zasedanju je bila predstavljena izboljšana določba glede izjem in omejitev, ki pa s strani držav članic in opazovalcev ni bila pozdravljena. Predsednik odbora se je strinjal s preoblikovanjem določbe, z namenom, da bi iz nje jasno izhajalo, da so izjeme v seznamu naštete le primeroma in da to dovoljuje državam članicam, da prosto sprejemajo dodatne izjeme. Kot je v imenu IPIja izjavila dr. Maja Bogataj Jančič: “če je skupna in dogovorjena odločitev, da so take nove pravice potrebne za doseganje trajnostnega razvoja, morajo biti take nove pravice uravnotežene z usklajenimi in obveznimi izjemami in omejitvami avtorskih pravic, da se doseže skupno dobro in skupni napredek”. V tem duhu je A2K koalicija predlagala močnejši model, ki bi preko obveznih izjem zagotavljal, da se vse avtorskopravne izjeme razširijo na potencialne nove in obstoječe pravice radiodifuznega oddajanja.
Drugo zasedanje Stalnega odbora
Stalni odbor se je strinjal, da bo vztrajal pri drugem zasedanju letos, ki bo skrajšano na 3 dni in bo potekalo v tednu od 6. novembra 2023 naprej. To bo naslednja priložnost za oblikovanje delovnih skupin na področju izjem in omejitev in razpravo o naslednjih korakih po sprejetem delovnem programu.
“Ali lahko avtorske pravice spravijo umetno inteligenco na kolena?” Katere druge okoliščine lahko povzročijo, da se “izdelava” generativne umetne inteligence v (bližnji) prihodnosti dramatično spremeni. Ta kratek prispevek predstavlja možne izzive, ki jih avtorske pravice predstavljajo za “treniranje” strojev za velike količine podatkov. Različne jurisdikcije obravnavajo ta vprašanja različno. V ZDA se zakonitost teh dejavnosti preizkuša v številnih sodnih primerih. Ali gentlmenski dogovori in pragmatične simbioze, ki so nam poznane “iz poslovnega modela iskalnikov” zagotavljajo zadostno podlago in/ali spodbudo tudi za poslovni model “izdelave” generativnega poslovnega modela umetne inteligence?
V petek, 27. 9. 2024, se je odvil zadnji dan mednarodne konference “Converging Realms: Law, Technology, and Society in the Age of Ethical and Multi-Agent AI” (Konvergentna kraljestva: pravo, tehnologija in družba v dobi etične in večagentne umetne inteligence). V sklopu 4. panela z naslovom Umetna inteligenca+raziskave je sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič.
Danes, 26. 9. 2024, je v okviru projekta SPOZNAJ potekalo specialistično usposabljanje za podatkovne skrbnike v organizaciji Centralne tehniške knjižnice (CTK) Univerze v Ljubljani, na katerem je predavala tudi dr. Maja Bogataj Jančič na temo odprte znanosti in avtorskih pravic.
Konec tega tedna, med 26. 9. in 27. 9. 2024, se bo dr. Maja Bogataj Jančič udeležila mednarodne konference “Converging Realms: Law, Technology, and Society in the Age of Ethical and Multi-Agent AI” (Konvergentna kraljestva: pravo, tehnologija in družba v dobi etične in večagentne umetne inteligence).